SsangYong in piškotki

S tehnologijo piškotkov (cookies) vam omogočamo kar najboljše doživetje naše spletne strani. Podatki pridobljeni preko piškotkov so anonimni. Prosimo označite ali se strinjate z uporabo te tehnologije. Za spremembe vrste piškotkov, ki jih uporabljamo, kliknite “Nastavitve piškotkov”.

Novice

Test: SsangYong Tivoli 1.6 e-XGi Comfort
Auto Bild, 11.07.2016

Tivoli ni slaba izbira in je v segmentu do 16.000 evrov eden zanimivejših avtomobilov

Za naslov zapisa o testu tega zanimivega Korejca smo si sposodili kar del besedila Magnificove uspešnice. Magnifico nadaljuje: »… bova plesala!« V Tivoliju, o katerem bo tekla beseda, plesati ni mogoče, se je pa mogoče dokaj prijetno peljati. Res je, da smo bili še najbolj navdušeni nad imenom, a nekaj adutov avto pod SsangYongovo značko vseeno ima.

Tivoli je prvi izdelek, ki začenja novo ero korejskega izdelovalca osebnih avtomobilov, v katerem ima večinski delež indijska Mahindra. SsangYong se je slovenskim kupcem najprej predstavil s Korandom, ki je bil rahla kopija legendarnega wranglerja ameriškega Jeepa. Kasneje so na trg pripeljale še Kyrona, Actyona in Rextona, ki so našle kar nekaj kupcev. Posebnost teh avtomobilov je bila njihova zunanjost, ki je bila na nek način tako posebna, da je ljudi razdelila le na tiste, ki so jim bili avtomobili všeč, in tiste, ki so se jim zdeli izrazito grdi.

Tudi njihov novinec Tivoli je na nek način poseben. A ne toliko, da bi ljudi razdelil na dva izrazita tabora. Tivoli je vendarle sodobneje oblikovan z nevpadljivim, polikanim prednjim delom in precej bolj dinamičnim zadkom, ki svojo obliko dobiva že od zadnjih stranskih vrat dalje. Priznamo, da nas je precej navduševal pogled v zunanja vzvratna ogledala, v katerih smo najprej videli veliko napihnjeno gubo, ki se začne na zadnjih vratih in ustvarja čvrsto in široko Tivolijevo zadnjo plat. Brez te posebnosti bi bila lahko zunanjost precej neizrazita. Prednji del nas je spominjal na jeznega risa, k čemur najbolj pripomoreta ozka in na zgornjem delu zavihnjena žarometa z dnevnimi LED-lučmi. Stranska linija je rahlo napihnjena in se izrazito razširi v drugem delu zadnjih stranskih vrat. Drzno oblikovanje so na zadku spretno prekrili z zadnjima žarometoma. Nasajena sta na skrajni rob in spretno nadaljujeta linijo od stranskih vrat do zadnjega odbijača. Spretno, premišljeno in učinkovito. Lep zadek uspešno nadgradi logotip tovarne in velik napis Tivoli. Ni kaj, ta avto ima nekaj na sebi.

Nad videzom notranjosti se ne bomo pritoževali, saj je neke vrste mešanica sodobnosti in preteklosti. V osnovi ima avto vse, kar v današnjem času voznik in potniki potrebujejo. V Sloveniji je avto na voljo le z dvema paketoma opreme – Base in Comfort. S slednjim, nekoliko bogatejšim, je bil opremljen tudi naš testni Tivoli. Prinaša dvopodročno samodejno klimatsko napravo, v kateri je mogoče shraniti celo do tri nastavitve, če ste dovolj radovedni, da to sploh odkrijete, soliden radijski sprejemnik, bluetooth povezavo, potovalni računalnik, tempomat, električni pomik vseh stranskih stekel in ogrevana in električno nastavljiva zunanja ogledala. To pa je tudi vse. Mnogi boste dejali, da nič ne manjka. Res ne. Imajo pa nekateri konkurenti za podobno ceno vsaj zaslon na dotik in nekoliko sodobnejšo tehnologijo. Zanimiva so se nam zdela stikala na sredinskem delu armaturne plošče. Neke vrste svetilni trakovi. Žal uporabniško nekoliko manj prijazni. Pa še veliko jih je, skoraj za vsako operacijo drugi, da se jih je treba kar navaditi. Ob precej skopi opremi za pomoč pri vožnji omenimo nekaj, kar Tivoli ima, pa marsikateri drugi nima. To je izbira trdote volana. Na voljo so trije programi – normal, comfort in sport.
Tivoli ima še eno odliko. To je prostornost. Malo tudi na račun krajšega sedalnega dela sedežev je prostora v tem avtu tudi za pet ljudi dovolj.

Glede na dolžino vozila preseneča globok in prostoren prtljažnik, ki ga prekriva uporaben rolo. Potencialni kupci Tivolija pri izbiri ne bodo imeli veliko težav. Avto je na voljo z dvema paketoma opreme in dvema motorjema, bencinskim in dizelskim. Kar se opreme tiče, priporočamo bogatejši paket Comfort. Glede motorja pa dilema ostaja, saj je našega testnega poganjal bencinski motor, tako da dizelska različica ostaja neraziskana in nepreizkušena.

1,6-litrski bencinski motor ni ravno čudež sodobnosti. To pokaže predvsem na začetku, ko je hladen precej neprijazen do potnikov, saj deluje grobo in rad cuka. Ko se ogreje na delovno temperaturo, mu razen glasnosti nimamo česa očitati. Podatek o moči – 94 kW – je sicer vzpodbuden, a v resnici ni najbolj mladostniško razposajen. Pospeški so povprečni, saj tudi 160 Nm navora pri okoli 4.600 vrtljajih ni ravno podatek, nad katerim bi se navduševali. Zato pa se vsaj malo odkupi s porabo. Na našem testu se je številka ustavila pri 6,1 litra bencina na 100 prevoženih kilometrih. Pri zmerni vožnji pri okoli 90 km/h se zadovolji tudi z manj kot šestimi litri. Podvozje je povprečno in ima raje zmerno vožnjo in boljšo podlago. Pri mejnih hitrostih in slabši podlagi ne vzbuja veliko zanesljivosti in udobja.

Je pa sicer Tivoli mogoče dobiti tudi s pogonom na vsa štiri kolesa. Pri Tivoliju nam je bilo še najbolj všeč ime. Nehote nas spomni na glasbeno uspešnico, ki smo si jo zelo pogosto mrmrali med vožnjo, in na prelep park v slovenski prestolnici. Zanimiva se nam je zdela tudi oblika in morda bi Tivoli lahko postal kandidat za eno od prevoznih sredstev.

Pri odločitvi za nakup je pomembna tudi cena in ta je v tem primeru vsaj zanimiva. 15.990 evrov boste odšteli za avto, kot smo ga imeli na testu. Če bi imeli pod pokrovom raje dizelski motor, boste morali dodati 2.000 evrov, še dodatna dva tisočaka pa za štirikolesni pogon. No, potem pa smo že pri znesku, za katerega tudi konkurenca ponuja marsikaj. Tivoli ni slaba izbira in je v segmentu do 16.000 evrov eden zanimivejših avtomobilov.

Za ogled originalnega članka, prosimo, kliknite na spodnjo datoteko v pdf formatu.